Nisem Levičar

Udruženi sadržaj
Ažurirano: prije 54 minute 7 sekundi

MINISTRSTVO ZA DELO DRUŽINO,… NABITO S KADRI STRANKE SD, ERGO PONOVNA BLAMAŽA Z IMENOM NACIONALNI IZVEDBENI NAČRT NACIONALNEGA PROGRAMA SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2017–2018, VREDNOST: DOBRIH 58 MILIJONOV EVROV

Pet, 28/07/2017 - 05:56
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – zaposlitveni bazen stranke SD
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v zadnjih nekaj letih stranka SD dobesedno prestrelila s strankarskimi kadri na višjih in nižjih nivojih. Lahko rečem, da se s predlogi ministrice dr. Anje Kopač Mrak ne strinjam, gre za Svetlikovo učenko, ki zagovarja centralno-planske ukrepe iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in izrazito paternalistični model ureditve socialnega varstva, a vendar lahko trdim, tovarišica »prihaja iz stroke«. Sodelavci, ki jih je stranka zaposlila pa ali nimajo ustreznih ali celo nobenih izkušenj z delom na zahtevanih področjih (trg dela, sociala, invalidi, družinska politika) ali pa so zgolj trdi teoretiki Fakultete za socialno delo, ki jim praktično delo in poznavanje terena (dinamika zaposlovanja v gospodarstvu, nasilja, revščine…) ni blizu.
Škandalozni dokument: Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2017–2018
MDDSZ je 13. 7. 2017 objavilo novico z naslovom: VladaRS sprejela Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstvaza obdobje 2017–2018.
Dokument Vlada RS sprejela Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva so izdelale pred dvema letoma zunanje institucije in je v osnovi soliden, a kaj ko je kadrovski bazen na MDDSZ tako plitek … z drugimi besedami gre očitno za nepismene, nizko storilne kadre, ki niso niti prebrali dve leti starega dokumenta, tako da so informacije v dokumentu zastarele, velik del rokov je že potekel, opis stanja in ukrepi so napisani kot da smo v letu 2015.

Poglejmo nekaj cvetk:
Stanje·         Stran 2: Okrevanje gospodarske aktivnosti se, kot že omenjeno, odraža tudi na trgu dela, saj se bo rast zaposlenosti v letošnjem letu okrepila za 1,5 %. Smo v jeseni leta 2015.·         Stran 2: V Sloveniji se torej brezposelnost niža. V prvih devetih mesecih letos je bilo v povprečju za šest odstotkov manj registriranih brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Septembra se je zaposlilo 6.999 oseb, kar je 48,9 % več kot avgusta. Smo v jeseni leta 2015.·         Stran 2: Napovedi glede gospodarskih gibanj ter gibanj na trgu dela (zaposlovanje in brezposelnost) za obdobje do leta 2017 so ugodne. Smo v letu 2015.
Ključni izzivi in prioritete glede drugega cilja Resolucije do leta 2018:
·         Stran 12: Informativni izračun bo predvidoma uveden do sredine leta 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da izračuna še ni eno leto po roku, ki smo si ga sami postavili? Ukrepi za doseganje prvega cilja Resolucije·         Stran 15: Priprava strategije kakovostnega staranja v Sloveniji. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?·         Stran 15: Priprava nove ocene minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili? ·         Stran 19: Priprava in sprejem Zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili? ·         Stran 19: Priprava in sprejem Zakona o socialnem vključevanju. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili? ·         Stran 21: Raziskava in analiza trga - potencial za razvoj socialnih podjetij na področju skupnostnih storitev in programov. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili? ·         Stran 21: Zagotovitev različnih oblik pomoči in podpore za neformalne oskrbovalce. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili? ·         Stran 21: Ustanovitev Sveta Vlade za deinstitucionalizacijo. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili? ·         Stran 24: Sprememba in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu. Rok za izvedbo ukrepa: avgust 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni eno leto po roku, ki smo si ga sami postavili?
Nekateri ukrepi imajo sicer še »nepretečeni rok«, vendar je praktično nemogoče, da bi v ustreznem času izdelali kakovostni izdelek, ker po mojih informacijah ni narejenega še praktično nič: Informacijska podpora sistemu socialne aktivacije, Zagon projekta Romski koordinator, Razvoj in nadgradnja IKT storitev za spodbujanje življenja v domačem okolju, Prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše ter ukrep Razvoj skupnostnih programov in storitev v procesu deinstitucionalizacije (stran 17-21).
Dokument se nanaša na ukrepe, vredne dobrih 58 milijonov evrov
Del ukrepov, navedenih v izvedbenem načrtu naj bi realizirali s pomočjo EU sredstev. Za leto 2017 iz evropskih sredstev 5.665.964,69 evrov in 14.810.675 evrov iz proračuna RS. Za leto 2018 iz evropskih sredstev 18.373.395,16 evrov in 19.673.597 iz sredstev proračuna RS. Skupaj 58.523.631 evrov.  dr. Anja Kopač Mrak: »…dobrih 58 milijonov evrov, ah ta drobižek…«
Vlada RS in ministrica dr. Anja Kopač Mrak se norčujeta iz dokumenta vrednega drobiža, dobrih 58 milijonov evrov. 
Kategorije: Slovenija

ŠTUDIJA OTTO BRENNER STIFTUNG: NEMŠKI MEDIJI O MIGRANTKI KRIZI POROČALI ENOSTRANSKO

Čet, 27/07/2017 - 08:29
Die Zeit vor und die Zeit nach der „Grenzöffnung“
Iz obsežnega poročila Otto Brenner Stiftung iz Frankfurta - Die„Flüchtlingskrise“ in den Medien (junij 2017), je razvidno, da so nemški mediji soglasno peli dobrodošlico Angele Merkel sto tisočem migrantov leta 2015. Gre za najobsežnejšo študijo o poročanju medijev na vrhuncu migrantske krize od leta 2015 do marca 2016, ko je v Nemčijo stopilo približno milijon migrantov. Študija obsega analizo 30.000 medijskih objav oz. natančno analizo 1.700 besedil. V središču pozornosti pa so naslednji tiskani mainstream mediji: FAZ, SZ, Welt in Bild ter čez 80 lokalnih in regionalnih časopisov in večji spletni mediji kot so: focus.de, tagesschau.de in Spiegel Online.
Lügenpresse
Mediji so pomislekih običajnih ljudi molčali. Zato se je ideološki prepad me liberalci na eni strani in nacionalist in konzervativci na drugi strani še poglobil.
Mediji so enačili stališča in pomisleke običajnih ljudi do migrantske invazije enačili s stališči skrajne desnice in nekritično trobili v siti rog z režimom, ki je bil masovnim migracijam v celoti naklonjen. Šele na silvestrovo po nasilnem kölnskem napadu prišlekov iz severne Afrike, se je v nemških medijih pojavilo nekaj skepse do migrantov.


O nekritičnem in neresničnem poročanju medijev kažejo tudi javno-mnenjske raziskave, ki jih citirajo v omenjenem poročilu, kjer večina anketirancev meni, da politika in mediji delujejo z roko v roki ter da javnosti posredujejo nekritične in neresnične informacije.
Kakšni bi bili rezultati podobne študije o slovenskih medijih?
Willkommenskultur vs. Schweigespirale
Avtorji analize navajajo princip delovanja spirale molka v času migrantske krize. Družboslovci dobro poznamo ta koncept Noelle-Neumann iz konca sedemdesetih let, kjer gre za spontano prilagajanje mnenje posameznika mnenju večine zaradi strahu pred osamitvijo, velja za papagajsko ponavljanje medijev in posameznikov, namreč to sem tudi doživel med 15-dnevnim dopustovanjem v Nemčiji leta 2015. Vedno je bil odgovor, vse je super, tudi, ko sem jim razložil, da so že 1000-krat plačali in preplačali holokavst ter da njihova generacija nima nič s tem, je bil odgovor enak. Mene Nemčija v vlogi turista kot v preteklosti vsako leto, ne bo več videla. 
Kategorije: Slovenija

RUŠENJE MINISTRICE ZA ZDRAVSTVO JE NEKAJ, KAR JE V GLOBOKEM NEINTERESU DRŽAVLJANOV?

Uto, 18/07/2017 - 07:11

Po zelo dolgem času mi je v roke prišel levičarski tabloid Mladina. Ustavil sem se že pri uvodniku aktivista Gregorja Repovža (14. VII. 2017, št. 28, stran 2).
Gregor Repovž

Urednik Repovž, ki ne ve od kod je dobil denar za nakup Mladine ima očitno dobre povezave v slovenskemu zdravstvu in je s storitvami več kot zadovoljen. Očitno zanj čakalnih vrst ni. Implicitno meni, da korupcija v zdravstvu ni težava, tudi imeni podjetji Mark Medical in Kb1909 mu nista znani. Torej rešitev je na dlani: še več denarja dobaviteljem medicinskih pripomočkov in politično nastavljenim uradnikom v zdravstvenih ustanovah:


O privatizaciji slovenskega zdravstva se (žal) v RS nikoli ni razpravljajo, očitno Repovš enači koncesionarje s privatnimi ambulantami in izbiro med več zavorovalnicami s privatizacijo. In očitno nizozemskega zdravstvenega modela tovariš ne pozna, enako kot sodeč po javno izrečenemu tudi trenutna ministrica Milojka Kolar Celarc. Trenutni slovenski zdravstveni sistem ima eno težavico, čakalne vrste, torej ali modra kuverta ali prestop vrste (veze in poznanstva), se pravi trenutni slovenski zdravstveni sistem favorizira višji sloj. Neoliberalna privatizacija pa bi vzpostavila konkurenco in možnost izbire zdravstvene ustanove in zavarovalnice, to je trenutno še vedno monopolizirano in socialistično. Iščem premere, ko je več konkurence dvignilo ceno in znižalo kakovost storitev. Trenutno se takega primera ne spomnim, ampak razmišljam naprej:  

Ministrica Milojka Kolar Celarc dela odlično, vendar neoliberalci trdijo, da je njena reforma, ki to ni, zgolj davčna reforma oz. podražitev in še večja monopolizacija (svetovni unikum) slovenskega zdravstva in možnost koruptivnega zaslužka podjetij, ki imajo v lastništvu tudi tabloid Mladina, ki jih Repovž ne pozna:


Rušenje ministrice za zidarstvo je nekaj, kar je v globokem neinteresu državljanov? Državljanov ali dobaviteljev medicinske opreme, politike?

Kategorije: Slovenija

PROFITNI MOTIV JE TREBA NADOMESTITI Z MOTIVOM ZADOVOLJEVANJA DRUŽBENIH POTREB

Čet, 06/07/2017 - 02:46
Če vam bo Partija Levica odpeljala avto ali uzurpirala delavnico in vso opremo, ne gre za krajo, temveč za delitev produkcijskih sredstev, ki so družbena oz. skupnostna lastnina, s čimer bodo zadovoljili lastne družbene potrebe, ki niso profitno naravnane.

Zato je profitni motiv treba nadomestiti z motivom zadovoljevanja družbenih potreb družbenopolitičnih delavcev kot so člani in simpatizerji stranke Levica (ex Združena levica).

Vsem Slovencem svetujem, da si na svoje računalnike inštalirajo kakovostna vstopna gesla, da ne bodo osebe, kot sta poslanca Matej T. Vatovec in Luka Mesec brskala po vaših računalnikih, saj menita, da je vaša privatna lastnina dejansko njuna lastnina. 
Kategorije: Slovenija

NOVINARSKO POROČANJE O DOGODKIH ALI NOVINARSKO USTVARJANJE DOGODKOV - KAKO LEVIČARJI USTVARJAJO NOVICE

Pet, 09/06/2017 - 05:11
V prejšnjem blogu sem pisal o skupini uglednih profesorjev (ekonomistov), ki so znani in cenjeni po tem, da pripravijo študije z vnaprej določenimi (želenimi) rezultati. Želimo prikazati, da je investicija davkoplačevalskega denarja v nek projekt, npr. TEŠ6 ali 2. tir upravičena in ugledni profesorji izdelajo študijo, ki po to pokazala. Danes se bomo ustavili pri novinarjih in medijskih hišah, ki želijo predstaviti neko zgodbo ali pojav in če ta pojav ne obstaja, je potrebno ustvariti konstrukt, postaviti celo sceno z ozadjem in pripeljati osebe z ustreznimi značilnostmi, jih ustrezno obleči, maskirati, opremiti z ustreznimi napisi, jih naučiti določenih izjav,…
Levičarski CNNV zadnjem letu je angleško govoreči del svetovnega spleta preplavil izraz fake news (lažne novice). Kako iz muhe narediti slona? Kako iz peščice ljudi narediti množični protest? Kako iz nič narediti protest? Kako režiser daje napotke povabljenim »muslimanskim protestnikom«, da bi ustvarili želeno zgodbo. Tukaj.
Praviloma Youtube dogodke, ki niso naklonjeni levičarskim idejam briše oz. rangira nižje.
Družbena omrežjaPredvsem pri srednji in mlajši generaciji so ključni ustvarjalci javnega mnenja družbena omrežja in menijski voditelji (osebe ali skupine).
Zanimiv je aktualen primer napada treh pripadnikov skupine ANTIFA na avstralskega konservativnega kolumnista Andrewa Bolta, ki je tudi kritik ANTIFA zaradi omejevanja svobode govora. Tukaj je posnetek dogodka, ki se je odvil na ulicah Melbourna. Tudi v preteklosti je bil Bolt deležen številnih groženj in napadov in opaža, da konservativci v mestu niso več varni pred nasilnimi napadi levičarskih skupin.
Levičarska skupina Melbourne Antifa je družbenem omrežju Facebook zapisala (zdaj je ta zapis že odstranila): "some of our family in solidarity were attacked by Andrew Bolt while they were protesting today" in »Bolt should be jailed for his "violent, horrendous language«. Pomeni, da je po nasilnem napadu na Bolta, (ki se je branil), nasilna levičarska skupina ANTIFA podala izjavo, da je člane njihove združbe napadel Bolt, ko protestirali po ulicah ter da bi morali Bolta zapreti zaradi nasilnega jezika ob dogodku. Hmmm.  Slika mirnih demonstrantov Melbourne Antifa na njihovem profilu Facebook. Žrtve nasilja?SlovenijaV Sloveniji je velika večina dominantnih medijev izrazito levičarskih (RTV SLO, POP TV, MMC Portal,…). Zavrtite svoje misli skozi medijske dogodke zadnjih 10 let. Se spomnite TV Tednika z izjavami kočevskih ciganov, predstavnikov Amnesty internacional in zgroženih novinarjev ob kalni vodi, polni podgan, iz katere so mladi cigančki pili vodo? Prebivalci iz Kočevja in okolice bi vam povedali drugačno zgodbo z imeni, priimki in opisom materialno-finančnega statusa »igralcev«. Se spomnite šenčurskega protesta proti ilegalnim migrantom lansko leto? Ena karantanska zastava posneta iz več kotov = ultradesničarski protest. Dva politika, člana SDS = protest je organizirala stranka SDS. Politično oportune izjave o človekovih pravic na transparentih ilegalnih migrantov ob slovensko hrvaški meji – so jih res napisali sami? Se spomnite ponavljanja mantre v levičarskim medijih o silnem varčevanju v Sloveniji, medtem ko je Slovenija izdatno višala javi dolg, javno porabo in imela visok proračunski primanjkljaj? Se spomnite blamaže z nemškim novinarjem, ki je na nemški TV objavil prispevek o ilegalnih migrantih v Sloveniji? Ti so na njegova sugestibilna vprašanja v smislu »Do you get any water?« vpili naučene odgovore v smislu »No no, no water!«Dejansko pa so (kot je razvidno iz posnetkov) s plastenkami pitne vode obmetavali prostovoljce iz RK. Pomislite na izjave abonentke na RT SLO Anite Ogulin o lačnih otrocih v šolah? Pri nas se cel blok prenažira z uvoženim sadjem in uvoženimi jogurti, ker toliko hrane ostane v šolah… Izjave na RTV SLO, kako Slovenija gospodarska okreva (z ukrepi trenutne socialistične koalicije)… 

Abonentka v levičarskih medijih Anita Ogulin in lačni otroci v slovenskih šolah...
Kategorije: Slovenija

PRECEDENS! PRVI UDAREC REŽIMSKEGA TABLOIDA DELO V MENCINGERJEV PRIVATNI INŠTITUT EIPF

Čet, 08/06/2017 - 07:31
Precedens 1
Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Režimski tabloid Delo prevzame tajkun Stojan Petrič, član valilnice tajkunov: Foruma 21. Po prevzemu Delova priloga Svet kapitala postane berljiva. Mitja Gaspari in ostali sodelavci Mencingerjevega privatnega inštituta EIPF prenehajo pisati za prilogo in to delo prevzamejo mlajši, neobremenjeni novinarji in nekdanji novinarji Financ. Socialistično-tajkunska propaganda in levičarski aktivizem, značilen za Delo v večji meri zamenjajo zmerni članki, bolj usmerjeni k tržnemu gospodarstvu. Torej objave v prilogi Svet kapitala vsebinsko predstavljajo diametralno nasprotje vsebini Dela, One in ostalih prilog Dela.
Precedens 2
V prilogi se dne 19. V. 2017 pojavita dva članka usmerjena proti Mencingerjevem inštitutu EIPF (strani 12 in 13), avtorji članka ga imenujejo celo »razvpiti zasebni Ekonomski inštitut«. Gre za izjemno vplivno skupino »uglednih profesorjev«, ki so poleg sindikalistov najmočneje vplivali na slovenski razvojni model, slovensko blaginjo (fiskalna politika, nasprotovanje privatizaciji, razen kadar je šlo za ozke lastne interese, nasprotovanje reformam in liberalizaciji slovenske družbe. Skupina je imela praktično vseh 20 let samostojne Slovenije abonirane nastope na RTV SLO ter v ostalih režimskih medijih, veljali so za nesporne avtoritete, njihove študije so bile vodilo politike vlad.
Namenoma nisem objavil neverjetne novice takoj, ampak sem čakal na burne reakcije Mencingerja v obliki pisem bralcev, kjer se praviloma spusti na nivo ideoloških bojev (ker vsebine ni) in primerjav avtorjev člankov, ki razkrivajo njegove goljufije, z nacisti.
Članek Na prodaj je ljubljanski biser uglednih ekonomistov
Članek se začne takole: »Najboljznani lastniki inštituta so Jože Mencinger, Velimir Bole, Franjo Štiblar in France Križanič. Možje, ki so imeli velik del slovenske tranzicije in izjemen vpliv na oblikovanje politike finančnega ministrstva in Banke Slovenije, predvsem pa vpliv na javno mnenje – zlasti pri nastanku mita o nacionalnem interesu, državni srebrnini, zagovarjanju gradualizma in nasprotovanju privatizaciji.«
»Že nekaj časa krožijo govorice, da so solastniki EIPF med sabo tako sprti, da med seboj komunicirajo samo še v povišanih tonih; ker ni novih projektov, je med njimi zgolj ta konsenz, da se stavba v lasti EIPF proda. Želena cena: čim bliže petim milijonom evrov. Nekateri zaposleni sodelavci inštituta pripovedujejo, da že nekaj mesecev niso dobili izplačil. Čaka se na priliv od študije o izbrisu imetnikov podrejenih obveznic, ki jo je naredil Velimir Bole.«
Za tiste, ki ne veste pri Boletovi študij gre za klasično študijo z vnaprej predvidenimi rezultati, seveda proti solidnemu plačilu iz javnih sredstev. Študije javnosti nikoli ni videla.
Članek Zaton milijonarjev, ki so se bojevali proti spremembam
Članek Zaton milijonarjev, ki so se bojevali proti spremembam predstavlja prvi veliki napad režimskih medijev na svete krave, ugledne profesorje s področja ekonomije/prava.
 Poglejmo si nekaj citatov:
»To ni zgodba o priložnostih za nepremičninske bisere v Ljubljani. To je zgodba o slovenski tranziciji in privatizaciji. Je zgodba o delu slovenske akademske elite, ki je znala svoj vpliv dobro monetizirati. Zdaj želi prodati še zadnji biser iz svojega portfelja: vilo v središču prestolnice. V pokoj lahko gredo kot milijonarji.
Medijsko znani pravniki in ekonomisti, ki so javno, glasno in odmevno nasprotovali privatizaciji državnega premoženja, so si lastništvo nad inštitutom EIPF pridobili s sodnimi manevri. Sodni proces, da se sredstva EIPF spremenijo v lastniške deleže, je trajal osem let. Gre za unikatno slovensko zgodbo o tem, kako je petim fizičnim osebam, javno deklariranim nasprotnikom privatizacije, uspelo izpod okrilja fakultete odpeljati inštitut. Nekdanji rektor javne univerze je tako s svojimi prijatelji postal zasebni lastnik inštituta, ki je nekoč spadal pod to univerzo.
Lastniki EIPF – Bole, Štiblar, Mencinger, Križanič – so imeli ključno, odločilno, nesporno vlogo pri oblikovanju ekonomske politike Banke Slovenije in ministrstva za finance do leta 2005. Med sodelavce inštituta so se v zadnjih dveh desetletjih podpisala imena, kot so nekdanji guverner in minister Mitja Gaspari, viceguvernerka Meira Festić, nekdanji član Darsove uprave Žan Jan Oplotnik … Lastniki EIPF so tarča zlasti dveh kritik: prva je, kako so postali lastniki inštituta, ki je spadal pod ljubljansko pravno fakulteto, članico Univerze v Ljubljani, in druga, da je razkorak med njihovim javnim zagovarjanjem načel in projekti, s katerimi so služili denar.
Po čem smo si jih zapomnili
Čeprav imajo etiketo varuhov nacionalnega interesa in državnega premoženja, so vedno iskali priložnosti za zaslužek. Kaj so najodmevnejše študije EIPF? Zadnja, ki najbolj dviguje prah, je Boletova o sanaciji bank, v kateri avtor trdi, da je država za poldrugo milijardo evrov slovenske banke prekapitalizirala in neupravičeno izbrisala imetnike podrejenih obveznic. Na začetku tisočletja je odmevala tudi Boletova študija, kako negativni bodo učinki uvedbe evra, kar je proces zamenjave valute skorajda ustavilo.
V pivovarski vojni, ko sta se spopadla takratni belgijski Interbrew in Pivovarna Laško, so na EIPF izdelali študijo, v kateri so utemeljevali prednosti oblikovanja domačega pivovarskega koncerna in nasprotovanje tujemu lastniku Pivovarne Union. Danes je celoten pijačarski koncern v tuji lasti: Pivovarna Laško je v lasti nizozemskega koncerna Heineken, Radenska je v lasti češke Kofole, lastnica Fructala je srbska družba Nectar … EIPF kot nekoč najvplivnejši think-tank ekonomske politike vlad in sooblikovalec javnega mnenja nima podmladka. Zadnji dve leti z njega odhajajo mlajši raziskovalci. Lastniki inštituta, vse odlikujeta izjemno dobro mnenje o samih sebi in občutek nezmotljivosti, nimajo naslednikov, nimajo več niti sence nekdanjega vpliva, nimajo projektov, ki bi inštitutu prinašali prihodke. Če jim uspe prodaja nepremičnine, je to še zadnje dobičkonosno dejanje njihovega javnega zavzemanja proti privatizaciji, proti tujim lastnikom, proti hitrim in korenitim reformam.«
Bi Slovenija sploh poznal »institut« tajkunov brez Mencingerja & co? 
In še zanimiva opisa svetih krav:
»Franjo ŠtiblarPravnik s prevladujočim vplivom v naši največji banki NLB do začetka tisočletja. Glasen zagovornik nacionalnega interesa in goreč nasprotnik prodaje NLB. Franjo Štiblar je postavil temelje ekonomskega nacionalizma zlasti v dveh študijah, objavljenih v Gospodarskih gibanjih: Nacionalni interes v razvoju slovenskega finančnega sektorja in gospodarstva (izvod Gospodarskih gibanj leta 2001) in Zavarovalništvo v Sloveniji – stanje in razvoj (majska številka Gospodarskih gibanj leta 2002). Štiblar je opredelil nacionalni interes kot ohranitev lastništva v slovenskih bankah, zavarovalnicah in »blue chipih« realnega sektorja. Zagovarjal je, da mora Slovenija ohraniti lastniški nadzor nad domačim gospodarstvom prek finančnih prihrankov v bankah, zavarovalnicah in vrednostnih papirjih in to lastništvo usmeriti v oblikovanje gospodarskih stebrov: »Primerno usmerjeni obstoječi finančni prihranki v nakupe delnic slovenskih blue chips bi omogočili ohranitev nekaterih uspešnih podjetij v večinsko domači lasti« (Gospodarska gibanja leta 2002).
France KrižaničFinančni minister v vladi Boruta Pahorja, minister, pod katerim se je javni dolg Slovenije najbolj povečal. Kot minister se je v zgodovino zapisal še z dvema izjavama: da bo do konca mandata Pahorjeve vlade minimalna plača znašala tisoč evrov in da je slovenska pomoč Grčiji dobra investicija. Slovenija je namreč sodelovala v mehanizmu posojil evroskupine in prispevala nekaj sto milijonov evrov, ki so bili kasneje deloma odpisani.«
Se bliža konec študijam uglednih profesorjev z vnaprej predvidenimi rezultati, ki jih naročajo levičarske vlade v Sloveniji? Verjetno ne, saj Keynesjanksi marksist Jože P. Damjan še ni rekel zadnje besede oz. napisal zadnje študije, ki bi jo naročila vlada RS… Kašeljevićev Podmladka pa tudi ne primanjkuje. 
Kategorije: Slovenija

11. KONGRES SDS - SLOVENIJA V SRCU (SOCIALIZMA)

Uto, 23/05/2017 - 04:57
Slovenija v srpu in kladivu srcu
Na spletu si lahko ogledate Resolucijo 11. kongresa SDS – osnutek za razpravo, ki nosi naslov Slovenija v srcu.
Janševi socialisti so zopet pokazali svojo socialistično usmerjeno populistično naravo. Resolucija obsega pet strani floskul, zelo malo konkretnega o gospodarstvu, javnih financah, zaposlovanju, pokojninah, zdravstvu.
SDS bo v zdravstvu naredila red
Debirokratizacija, blog pozdravlja ta cilj, a kako do tega cilja?
Zdravstvo – »SDS bo v zdravstvu naredila red. Zdravstvo bomo očistili odtekanja denarja za preplačevanje medicinskega materiala in ga namenili za zaposlovanje mladih zdravnikov, zdravstvenega osebja, za skrajševanje čakalnih dob in za napredek v slovenski medicini.« Blog pozdravlja ta cilj, a kako do tega cilja? SDS s to resolucijo napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti in ponovno uvedbo samoupravnega socializma. Država RS naj subvencionira razmnoževanje
Konkretni so zgolj glede migrantov in prerazdeljevanja denarja. Zmagovita formula za razvojni preboj Slovenije pa je Primčevaformula:
»Mladim družinam bomo omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanje, pri čemer bo glavnica kredita zmanjšana za 20 % ob rojstvu vsakega novorojenega otroka.«
Fantastično, sem pripadnik romske manjšine, imam 11 otrok. Torej za vsakih 5 otrok mi brišejo stanovanjski kredit, torej mi davkoplačevalci plačajo dve stanovanji v celoti.

Hvala, SDS - romska skupnost Slovenije.  
Kategorije: Slovenija

ZAKAJ PAPEŽ, KI PRIHAJA IZ LATINSKE AMERIKE MOLČI O VENEZUELI, KI POOSEBLJA VSE IDEJE, KI JIH SAM ZAGOVARJA?

Pon, 22/05/2017 - 07:50
Poglejmo nekaj dejstev:
·        Papež Frančišek prihaja iz latinske Amerike.·        Venezuela je del latinske Amerike.·        Venezuela je izrazito katoliška dežela. ·        Papež Frančišek nasprotuje tržnemu gospodarstvu in kapitalizmu. ·        In obratno PapežFrančišek je velik zagovornik socializma in redistribucije. ·        Venezuela je poleg severne Koreje najbolj tipično socialistično urejena družba s socialističnim gospodarstvom, na lestvicah ekonomske svobode je vsako leto na predzadnjem mestu.·        Venezuela je dežela, ki ima točno tak ustroj družbeno-političnega sistema kot bi ga želel Papež (centralno planiranje, državno lastništvo gospodarskih družb, visoka javna poraba, močna redistribucija bogastva, zatiranje privatne pobude, nadzor nad cenami, močna socialna država ter protikapitalistično in protitržna retorika s poudarkom na izkoreninjanju neenakosti). ·        Venezuela ima velike gospodarske in socialne težave, kot so inflacija pomanjkanje osnovnih dobrin, kriminal, korupcija, družbeni nemiri. ·        Papeža Frančiška skrbita družbena neenakost in revščina, to večkrat poudarja v svojih govorih.  Zakaj Papež Frančišek molči o Venezueli? 
Vprašanje, ki se glasi in ga izražajo številni katoliško usmerjeni Venezuelci. Zakaj Papež molči o Venezueli? Ravno tako bi se lahko vprašali, kje papež živi? In zakaj Papež vztraja pri svojem… 
Kategorije: Slovenija

MIGRANTSKA KRIZA: NEPROFITNE ČLOVEKOLJUBNE NEVLADNE ORGANIZACIJE = KRIMINALNE TIHOTAPSKE PROFITNE ZDRUŽBE

Čet, 11/05/2017 - 08:12
GEFIRAPredmet današnjega zapisa bo poročilo raziskovalcev nizozemske analitske organizacije GEFIRA, ki sem ga zasledil na spletu in se ukvarja z geopolitičnimi trendi, povezanimi z demografskimi gibanji, trgovino, centralnimi bankami in njihovimi politikami in valutami. Predvsem se osredotočajo na geopolitično in finančno nestabilnost, ki trenutno vlada v svetu. Prvotno so namenjeni finančnim investitorjem, imajo pa redko in pozitivno lastnost, da se ne utapljajo v mainstreamovskipolitični korektnosti in ne ignorirajo kontroverznih tem kot so (ilegalne) migracije.
Trgovina z ljudmi - tihotapska mreža, ki s pomočjo NVO tihotapi migrante v EvropoDva meseca so opazovali gibanje ladij v lasti določenih nevladnih organizacij (NVO) s pomočjo marinetraffic.com (opazovanje gibanja ladij s pomočjo satelitske opreme). Z uporabo podatkov data.unhcr.org so spremljali prihode afriških migrantov v Italijo. Odkriliso, ogromno tihotapsko mrežo, ki s pomočjo NVO in obalnih straž tihotapi ilegalnemigrante v Evropo.
Vključene so evropske vojaške ladje ter ladje evropske obalne straže, kar celotno zgodbo dela še bolj neverjetno in nenavadno. Namreč te organizacije naj bi branile evropske meje. NVO, tihotapci, mafija v spregi z EU so z ladijskimi pretihotapile tisoče ilegalnih migrantov v Evropo pod pretvezo reševanja ljudi, asistirale so jim italijanske obalne straže, ki so koordinirale dejavnosti. Očitno so vsi udeleženi akterji pobrali svoje finančne deleže.
Potek tihotapljenja Tihotapci kontaktirajo italijansko obalno stražo, ko omenjena udeleženca dosežeta dogovor, se ladje NVO odpravijo »reševati«, čeprav so osebe, ki naj bi jih reševali, še na kopnem v Libiji. 15 ladij, ki so jih opazovali in so v lastništvu ali najemu NVO, so intenzivno opazovali in ugotovili, da se redno odpravljajo na pot proti jugu, ustavljale so se malo pred libijsko obalo, pobrale »človeški tovor« in se odpravile nazaj proti Italiji, čeprav je bilo pristanišče v Tuniziji več kot štirikrat bližje od italijanske obale.
Zdravniki brez meja in ostale kriminalne združbeVpletene nevladne in človekoljubne organizacije v kriminalna dejanja so MOAS, Jugend Rettet, Stichting Bootvluchting, Médecins Sans Frontières (Zdravniki brez meja), Save the Children (Rešimo otroke), Proactiva Open Arms, Sea-Watch.org, Sea-Eye in Life Boat. Zdravniki brez mejaV oči bijejo nesorazmerno drage ladje glede na tip in uradne prihodke organizacij.
Motiv za kriminalna dejanjaMotiv ni v celoti pojasnjen, najverjetneje gre za dober in hiter zaslužek, torej denar. Ni pa nujno, lahko gre tudi za politično ozadje. Namreč, zanimivo vprašanje je tudi zakaj se te ladje izmikajo Malti? Aktivnosti malteške organizacije MOAS (transport ljudi v Italijo) so lahko zagotovilo, da se ti migranti ne bodo pojavili na obalah Malte.
MOAS vodi malteški mornarski častnik, ki je znan po neustreznem ravnanju z begunci. Obstaja tudi možnost, da so v teh organizacijah naivni “do-gooders” – dobrodelneži, ki ne razumejo, da s tem, ko nudijo svoje storitve ustvarjajo magnet za Afričane, ki si želijo v Evropo in s tem nehote povzročajo nepotrebne človeške žrtve in destabilizirajo Evropo.
Kakorkoli že, dobri nameni teh organizacij zbledijo zaradi kriminalnih dejanj teh organizacij, večina teh migrantov ne bo upravičena do azila in bo ostala na ulica Rima ali Pariza in povzročala rasno motivirane družbene nemire v Evropi.
Bruselj podpira tihotapce z uvedbo posebne zakonodaje Bruselj podpira tihotapce uvedbo posebne zakonodaje, ki omogoča, da vsi, ki pomagajo reševati ljudi na Mediteranskem morju ne smejo biti v nobenem primeru kaznovani.
GEFIRA je tihotapljenje opazovala dve meseca in pri tem identificirala najmanj 39.000 nelegalnih migrantov iz Afrike, vse s popolno podporo italijanskih in evropskih oblasti.
Oktobra 2016 so v GEFIRI ugotovili, da so štiri NVO pobirale migrante v bližini libijske obale. Tukaj je neposredni dokaz, da je bilo vse skupaj vnaprej dogovorjeno z italijanskimi oblastmi. 10 ur preden so migranti zapustili Libijo, je italijanska obalna straža poslala NVO na ustrezno točko, kjer naj bi rešili migrante. Točka, kjer NVO pobirajo ilegalce.

Ogromen demografski pritisk na EvropoDemografska slika Evrope se je drastično spremenila v zadnjih 50 letih, število prebivalcev pada oz. v najboljših primerih stagnira, medtem ko seje populacija v afriških in azijskih državah v istem obdobju potrojila oz. vdoločenih državah povečala za šestkrat. V obdobju treh let je samo v Italijo pripotovalo pol milijarde Afričanov (predvsem Nigerijcev, Gvinejcev in Eritrejcev), ki se zaradi kulturnih razlik, pretežno v evropsko družbo ne integrirajo in kot rečeno prestavljajo veliko grožnjo stabilnosti Evrope. Hkrati ti migranti predstavljajo grožnjo trenutnim evropskim manjšinam.
MSM in politična korektnost uničujejo evropsko blaginjo
O tem dogajanju dominantni medij po Sloveniji in svetu niso poročali. Ne bi bilo politično korektno. Dokazi so neizpodbitni. Verjetno je zopet preveč zaslužkarjev, da bi se kriminalne aktivnosti s pomočjo sodne veje ustavile. 
Kategorije: Slovenija